In memoriam: umrl je Janez Aljančič

Ljubljana, 14. julij 2025
Avtor: AZS

Žal sporočamo žalostno vest, da nas je v oseminosemdesetem letu starosti po težki bolezni zapustil Janez Aljančič, ki je bil vse življenje predan atletiki, za svoje volontersko delo v športu pa je prejel številne nagrade doma in po svetu. S strani Evropske in Svetovne atletike je prejel plaketo za zasluge (Plaque of Merit) – najvišje odlikovanje za delo v atletiki obeh krovnih zvez. Od leta 2011 je bil tudi častni član Evropske atletike (Honorary Member of the Athletics Council).

Aljančič se je rodil 18. septembra 1937 v Mariboru. Kot mladenič se je ukvarjal z nogometom, po smučarski nesreči leta 1956, ko si je na Veliki planini strgal križne vezi, pa se je z nogometnega igrišča preselil na atletsko stezo Atletskega kluba Olimpija Ljubljana. Nekaj let se je aktivno ukvarjal s kraljico športa. Nastopil je v jugoslovanski atletski reprezentanci ter enkrat postal članski slovenski prvak v teku na 3000 metrov z zaprekami, pozneje pa se je po opravljenih izpitih posvetil sodniškemu, trenerskemu in funkcionarskemu delu v atletiki. Med letoma 1969 in 1973 je bil tudi predsednik Atletskega kluba Olimpija Ljubljana.

Aljančič je po izobrazbi arhitekt in leta 1963 se je po odsluženem vojaškem roku zaposlil v Projektivnem biroju inženirja Stanka Bloudka in se ukvarjal s projektiranjem športnih objektov po Jugoslaviji. V biroju je preživel 20 let, od tega 12 let v vlogi direktorja.

Janez Aljančič (Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)

Konec sedemdesetih let je izdelal projekt rekonstrukcije dotrajanega Plečnikovega stadiona, ki je vključevala pokrite tribune, razširitev atletske steze na osem prog, sodobne prostore in sanitarije za športnike, vendar je tik pred realizacijo z državnega vrha prišla začasna prepoved investicij v negospodarske objekte, projekt pa pozneje nikoli ni bil realiziran. Leta 1983 je prejel Bloudkovo nagrado za delovanje na področju športnih objektov in volonterskega dela v športu.

V prostem času je najraje zahajal v gore, v sedemdesetih letih, ko ni več aktivno tekmoval v atletiki, pa se je gorništvu tudi resneje posvetil. Organiziral je vrsto alpinističnih odprav tudi na druge celine, med drugim je bil vodja prve jugoslovanske odprave na Mount McKinley.

V osemdesetih letih se je spet aktivneje vključil v atletiko. Kar deset let je bil predsednik tekmovalne komisije Teka prijateljstva in Pohoda v Ljubljani. Na teku je vsako leto nastopilo veliko tujih tekačev, na nekaterih izvedbah tudi iz 25 različnih držav. To je zelo pripomoglo k prepoznavnosti slovenske atletike v Evropi in poznejšemu hitremu sprejemu v evropsko in svetovno atletsko družino.

Ob osamosvojitvi države je Aljančič postal predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS), ki jo je vodil od leta 1992 do 1997, pozneje pa je bil član upravnega odbora zveze. Leta 2008 je postal častni član AZS. Istega leta je s strani Državnega sveta Republike Slovenije prejel tudi priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva.

Janez Aljančič je bil tudi velik podpornik gorskih tekov. (Foto: Peter Kastelic / AZS)

Leta 1995 je kot prvi Slovenec postal član sveta Evropske atletike, kjer je svojo funkcijo opravljal kar 16 let. Osem let je bil predsednik komisije za razvoj in član predsedstva krovne evropske zveze. Ko je dosegel starostno omejitev za člana sveta, je postal častni član Evropske atletike.

Mednarodna priznanja so se v novem tisočletju kar vrstila. Leta 2004 je v Barceloni prejel zlato veteransko značko Evropske atletike, leto pozneje v Edmontonu pa enako priznanje Svetovne atletike. Leta 2006 je v Lozani prejel še diplomo Mednarodnega olimpijskega komiteja za dolgoletno volontersko delo v športu. Plaketi za zasluge je s strani evropske in svetovne zveze prejel leta 2009 v Lozani oziroma 2013 v Moskvi.

Janez Aljančič je bil nedvomno človek, ki je uspešno spletel vezi med slovensko atletiko in mednarodnimi atletskimi institucijami in si za svoje delo zasluži globok poklon.